...

No dobila sem že par mailov kaj je pač narobe z Capijivim očesom. Ko je bil še manjši ga je nek kuža malo ugriznil ( ubistvu hrt ki je kihnil in imajo hrti dolg gobec, ta hrt pa capi sta se med tem časom vohala ) In to v paqsji šoli, zato je vrjetno ne mara preveč..no ja rad jo ima že.

Tako da to sem razložla, ni nobena napaka pa tud tepem ga ne:D:D

HaHa mi smo doma nobliš, imamo veeeeliko dvorišče in smo si na njem agility ovire postavili...res, da niso neke POPOLNE ovire in nimamo vseh, tiste taglavne pa so.
Am..ima kdo mogoče doma kak agility tuunelček ali ima kdo predlog kako ga sstaviti?? HeHe..

P.S: Pridite na forum : www.dogs-rulz.mojforum.si ... Hvala

LP špela&Cap

Naš vsakdanjik

No da nebo samo speLa samo pisala bom še MOJEMU blogu tudi nekaj sam dodal.

Opisal bom moj vsakdanjik:

Zjutraj se zbudim takrat, ko je speLa že v šoli. Na prvi jutranji sprehod me pelje kar njena mami.

Ko je ura tam nekje 14.00 pride speLa iz šole, me pozdravi ''zamenja'' vodo in v sklečko za hrano nasiplje brikete. Brikete pojem le redko zato se speLa malo jezi...ampak me ne krega. Nato me priklene na povodec in že odcapljava ven. Ta sprehod mi je po eni strani zelo všeč po drugi pa spet ne. Strogo hodiva poleg in vmes delava vaje (nabeda), hvala pasjemu bogu da ima speLa pribolšeke in ko sem pridem me nagradi. Ko prideva domov grem spaaat. Po spancu pa komaj pobegnem ''familiji'' saj se mi že moti od božanja..spet zaspim. Ko pa se zbudim me že čaka posodica briketov te pa pojem ;). Potem pa spet sprehod na tem pa le lahko prosto hodim. Po utrudljivem sprehodu me spet cela familija carta speLa pa poskuša prepričati družino da le nekaj znam a jo zanalašč malo ubogam da se ji smejijo..no ja včasih ji prizanesem. Potem je čas za spanje

Lep pasji pozdrauček^^

Capi

Doolg ''spomladanski'' sprehod

Ojla. Končno smo tudi mi dočakali snegec, jeej sneguje, Capijev prvi sneg se hkrati tudi topi. Tako da pri nas ni več snega...imamo bolj pomlado razpoloženje zato sva si znova privoščila en dolg dolg sprehod. Srečala sva enega jazbečarja( Neon), ki se je izgubil in smo mu mi, no oz. naši dalnji sosedi z našo pomočjo ''našli'' izgubljen dom. Skupaj sta divjala. Edina napaka na sprehodu je bila ta da nisem imela s sabo fotoaparata. Po divjanju sva se odpravila do Sp. Grušovja tam sva spet divjala tokrat z žogo. Jaz sem si ubula rolarje Capija pa privezala na krajši povodec, tako ponavadi hodiva po cesti.. :D . Pot nazaj (torej po drugi strani Sp. Grušovja) še zdaleč ni bila tako rožnata. Po poti sva srečala polno ''nemških ovčarjev'' ki so ''krvoločno'' (malo pretiravam) lajali na Capija on pa čisto kavalirsko lajal nazaj. Hihi :D. Priznam,mene je bilo prav pošteno strah. Nato sva se (spet) ustavila in naredila še eno postajanko kjer sva malo spila...Ostali del poti pa sva (strogo) hodila poleg in parkrat pomolila taco,sedla,dala prostor,prosila,skakala ( v vičino,daljino)...

Nekaj od naju slik pa kot sem že omenila ni. :'(